Prisilna poravnava podjetja za nadaljno poslovanje

Pri podjetjih, ki se zadolžijo tako, da ne morejo nadaljevati s svojim poslovanjem, preostaneta na izbiro le dve možnosti, ti dve sta tečaj ali pa prisilna poravnava podjetja. Med tema dvema pojmoma je ena bistvena razlika in ta je, da če gre podjetje v stečaj, po zaključenem stečaju preneha delovati.

Prisilna poravnava podjetja pa je nekako boljša odločitev, saj je namen obraten kot pri stečaju, torej da se podjetje finančno prestrukturira in postane plačilno sposobno ter tako omogoči nadaljevanje svojega poslovanja. Upniki imajo v tem primeru več možnosti za poplačilo.

Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lahko odda dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika, sodišče pa odloča o začetku postopka. Glavna odločitev po uvedbi tega postopka je torej plačilo dolga upnikom, ki so svoje terjatve prijavili pravočasno.

Tako lahko kot upniki pričakujemo plačilo terjatev, v primeru, da se podjetje navsezadnje odloči za prisilno poravnavo.

Kontroling za sprotno analizo poslovanja

Vsa podjetja morajo tako ali drugače slediti izidom svojega poslovanja. Pomembno je tudi, da neprestan primerjajo dejanske trenutne rezultate s tistimi, ki so bili načrtovani. Zato je tu kontroling, ki podjetjem predstavlja neko vrsto računovodstva. Je sistem za sprotno analiziranje poslovanja, tej primerjanje rezultatov.

Kontroling nam tako na zelo enostaven način prikaže stanja podjetja na različnih področjih. Razdeljen je na štiri osnovne funkcije in sicer na planiranje, kontroliranje, informiranje in usmerjanje. Deli pa se tudi na dve osnovni podkategoriji, ki sta sledeči, na operativni kontroling in pa strateški kontroling. Kontroling je namenjen predvsem uporabnikom znotraj podjetja, zato da se kakovostno upravlja in pravočasno odziva na spremembe. Sistem kontrolinga pa zagotavlja tudi učinkovito komunikacijo med posameznimi nivoji menedžmenta in s tem pripomore, da se poslovne priložnosti ne zamujajo.

To izvajajo predvsem izkušeni specializirani računovodje, tako imenovani kontrolerji. Manjša podjetja imajo ponavadi tovrstne dejavnosti naročene pri računovodskih servisih.