Otroški možgani so v zgodnjih letih življenja zelo dovzetni za učenje. Že v prvih letih se otrok privadi različnih spretnosti in sposobnosti, ki se hitro zapišejo v možgane, kasneje pa te vsebine le še utrjuje in ponavlja. Pomembno je torej, da poskrbimo za učinkovito in uspešno učenje v zgodnjem otroštvu, seveda pa tudi kasneje v obdobju mladostništva, možgani se namreč razvijajo še vse do 20. leta starosti in dlje. Da bi bili pri tem kar se da uspešni, je treba vedeti, kako se otroci učijo in katere tehnike bodo obrodile najbolj prepričljive sadove.
Z učenjem se najbolj povezuje mentalna aritmetika, to je računanje in nasploh obdelava številk. Sposobnost dela z abstraktnimi števili je hkrati tudi dober pokazatelj splošnega umskega razvoja otroka, poleg tega pride seveda prav pri šolskem delu. Mentalna aritmetika zato ponuja odlično vajo za utrjevanje sposobnosti abstraktnega mišljenja in reševanja problemov, utrjuje se tudi spomin. Za nameček delo s števili zahteva usmerjeno pozornost, kar je pri otrocih prav tako pametno spodbujati. Pri mlajših otrocih se mentalna aritmetika izvaja skozi igro, uporabljajo se predvsem interaktivne didaktične igrače, ki naredijo postopek bolj zanimiv in posledično bolj uspešen.
Seveda pa otroško učenje ni le v glavi. Mentalna aritmetika je odlična za razvoj abstraktnega mišljenja in drugih umskih spretnosti, splača pa se izkoristiti tudi druge možnosti, ki služijo celostnemu razvoju otroških možganov. Pri tem je lahko koristna metoda VAK, ki za učenje izkorišča več čutov. Metoda VAK povezuje vidne, slišne in čutne dražljaje, preko katerih otroci spoznavajo svet. Dobro je znano, da se nekateri najlažje učijo tako, da vsebino vidijo ali preberejo, morda si jo celo vizualno predstavljajo, drugi jo raje slišijo, tretji pa se največ naučijo tako, da stvar primejo v roke in natančno pretipajo. Metoda VAK upošteva vse te dražljaje in ponuja celostno učenje za vsakega otroka.