Žive meje so pri nas najpogosteje izdelane iz ciprese, vendar se lahko uporabljajo še številne druge rastline. Še zlasti so dobrodošle na primer tisa, lovorikovec, kalin, češmin, pušpan, gaber in bukev.
Pri izbiri rastline za živo mejo pa se je treba zavedati, da se prav vsaka vrsta obrezuje v določenem času. Nekatere rastline se obrezujejo večkrat letno, druge samo enkrat na leto. Ciprese se na primer praviloma obrezuje trikrat na leto, in sicer od sredine aprila do konca avgusta.
Žive meje ne smete pristriči za več kot tretjino
Ne glede na to, ali boste v živi meji posadili ciprese ali katero koli drugo primerno rastlino, je izjemno pomembno, da meje ne pristrižete za več kot tretjino. Če bi jo namreč odstranili več kot toliko, se lahko kaj hitro zgodi, da se vrh rastline ne bo več obrastel ali pa bo propadel grm.
Iz golih vej rastline ne zrastejo več poganjki, zato morate pri obrezovanju žive meje paziti, da ne obrezujete golih vej. Na takšen način torej ne boste skazili podobe žive meje. Če žive meje iz listavcev ne obrezujete redno, se lahko pripeti, da vejice olesenijo. Posledično meja izgubi lepo obliko, lepo bujno listje pa bo postalo rjave barve.
Odstranjevanje plevela pri živi meji
Pri obrezovanju žive meje iz ciprese ali drugih rastlin je potrebno posebno pozornost nameniti še odstranjevanju plevela. Če namreč plevel sega visoko v mejo, lahko povsem zasenči notranje veje. In če te ne dobijo zadostno količno svetlobe, ogolijo ter se nikoli več ne obrastejo.
Če pa ostrižene žive meje niso ravno po vašem okusu, se pri izbiri rastline lahko odločite na primer za forzicijo ali pa za španski bezeg. To so prosto rastoče žive meje, ki spomladi vašo okolico dodatno lepo okrasijo še z bujnimi cvetovi ter omamno dišečimi vonji.